V okviru projekta CEESEN-BENDER je bila leta 2024 izvedena anketa (v petih pilotnih območjih – Slovenija, Hrvaška, Estonija, Poljska in Romunija), katere namen je bil zbiranje podatkov o energetski revščini v kontekstu energetske prenove večstanovanjskih stavb, zgrajenih med letoma 1945 in 1991, ter o kakovosti življenja v prenovljenih in neprenovljenih stavbah. Med drugim smo želeli raziskati tudi razloge za obnovo stavb.
Analiza prikazuje, kako naložbe v energetsko učinkovitost vplivajo na bivalno udobje, stroške energije in percepcijo prebivalcev, obenem pa razkriva razlike med pilotnimi državami. Za Slovenijo kot eno od pilotnih držav lahko rečemo, da prebivalci prenovljenih stavb poročajo o manj stanovanjskih težavah, boljši energetski učinkovitosti, čeprav se finančne stiske ostajajo. Prenovljene stavbe sicer prinašajo večje toplotno udobje in manjši delež gospodinjstev, ki si ogrevanja ne bi mogla privoščiti, vendar pa na Ptuju poletno pregrevanje ostaja izrazit izziv.
Rezultati tako kažejo, da prenove v Sloveniji izboljšajo kakovost bivanja, vendar same po sebi ne odpravijo energetske revščine in finančne ranljivosti gospodinjstev.
Celotni članek lahko preberete na tej povezavi:

Aktualno
|
𝐋𝐄𝐀𝐒𝐏 𝐯 𝐊𝐨𝐛𝐞𝐧𝐡𝐚𝐯𝐧𝐮 – 𝐝𝐯𝐚 𝐝𝐧𝐞𝐯𝐚 𝐧𝐚𝐯𝐝𝐢𝐡𝐚, 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐢𝐧 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐢𝐥𝐨ž𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢
|
Z𝐚𝐤𝐥𝐣𝐮č𝐧a 𝐤𝐨𝐧𝐟𝐞𝐫𝐞𝐧𝐜a 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭𝐚 𝐒𝐌𝐄𝐧𝐞𝐫𝐠𝐲
|
Zaključna konferenca projekta CESSEN BENDER