Vetrna energija

LEA Spodnje Podravje

V Sloveniji je bila do leta 2013 postavljena le ena vetrna elektrarna, in sicer v Dolenji vasi, nedaleč od načrtovanega vetrnega parka na Senožeških brdih. Visoka je 97 metrov, rotor pa ima tri 34-metrske lopatice. Premer rotorja je 71 metrov. Vetrnica ima inštalirano moč 2300 kW, obratovalna moč je odvisna od hitrosti vetra.

Največji potencial v Sloveniji je na Primorskem in Notranjskem, predvsem na grebenih dinarsko gorskih planot, saj so tu vetrovi dovolj močni ter pogosti in stalni. V Sloveniji so vetrne elektrarne načrtovane in sicer na: Volovji rebrih, Selivcu, Vremščici ter na Goliču.

ve1

Zračni posnetek Volovjih reber

Vetrovi v Sloveniji so glede na razmere drugod po Evropi večinoma šibki, kadar pa so močni, so časovno in prostorsko omejeni. Nanje bistveno vplivajo Alpe, saj je Slovenija v njihovem zavetrju, kadar pihajo zahodni, severozahodni ali severni vetrovi. Splošni vetrovi iz vzhodnih kvadrantov pa so pri nas redkejši. Od močnejših vetrov naj posebej omenimo dokaj enakomeren jugozahodnik, precej bolj sunkovito burjo in viharni, a k sreči le občasno se pojavljajoči karavanški fen. Poleg teh se močan in kratkotrajen, le nekaj minut trajajoč piš pojavlja tudi ob nevihtah. Hitrosti jugozahodnika nad morjem, kjer piha kot jugo, so pri tleh do 15 m/s (54 km/h), izjemoma do 25 m/s (90 km/h). Jugo ne seže dlje kot do kraškega roba. Ko nad morjem in ob obali piha jugo, je tudi v notranjosti Slovenije vetrovno, vendar je prizemni veter nad kopnim zaradi večjega trenja ob tla šibkejši. Največje hitrosti doseže na grebenih, ki ležijo pravokotno na južno in jugozahodno smer. Trajanje juga je omejeno in večinoma ni daljše od dveh dni. Na leto je takšnih situacij okoli 20. Burja, sunkovit veter iz severovzhodne smeri, je najizrazitejši in najmočnejši veter na Slovenskem. Po prehodu hladne fronte sredozemskega ciklona se okoli vzhodnega roba Alp v panonski bazen in ob tem tudi nad osrednjo Slovenijo zgrne hladen zrak, ki se prek dinarskih gorskih planot, po njihovih zahodnih in južnih pobočjih pospešuje navzdol proti Jadranu. Burja se začne nenadoma s prvimi sunki in je tudi sicer sunkovita: njena hitrost se v kratkem času lahko poveča ali zmanjša za desetkrat. Burja je v zahodnem delu Slovenije (Primorski, Obali in Notranjski) reden pojav (nekaj deset dni na leto) in občasno je zelo močna. Že dalj časa potekajo meritve vetra za postavitev vetrnic na Primorskem, kjer so najbolj ugodni vetrovni pogoji.

LASTNOSTI IN KARAKTERISTIKE VETRNIH ELEKTRARN

Sodobne vetrnice ne morejo izkoriščati energije vetra pri nizkih hitrostih vetra. Minimalna hitrost vetra, da začne vetrna elektrarna obratovati je 5 m/s. Optimalna hitrost pa je med 15 m/s in 25 m/s, saj imajo pri tem vetrnice najvišji izkoristek. Življenjska doba vetrne turbine je med 20 in 25 let! Naložba v eno vetrno polje se povrne približno v 9 letih!

ve2

Moč vetrnice v odvisnosti od hitrosti vetra

Pri dimenzioniranju vetrnih elektrarn ima pomembno vlogo povprečna moč vetra na določenem območju. Moč vetra je odvisna od tretje potence njegove hitrosti. Njena ocena nad izbranim območjem zahteva podroben študij meritev hitrosti in smeri vetra na posameznih merilnih točkah območja in lastnosti okolice merilnih točk. Meritve vetra se opravljajo na meteoroloških postajah, najpomembnejši meritvi sta smer in vodoravna komponenta hitrosti vetra. Veter je zelo hitro spreminjajoč se pojav, zato se ne analizira trenutnih vrednosti hitrosti in smeri vetra, ampak ti dve količini povprečimo preko nekega časovnega intervala. Za oceno moči vetra je primeren interval med 10 minutami in eno uro. Za analizo moči vetra pridejo zato v poštev meritve anemografov ali avtomatskih merilnih postaj, ki smo jih vpeljali v začetku devetdesetih let. Ponavadi iz meritev izračunamo ustrezno porazdelitveno funkcijo, s katero izvajamo vse nadaljnje analize, tudi določitev moči vetra.

PREDNOSTI POSTAVITVE VETRNIH ELEKTRARN

  • čista energija (brez odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi),
  • hitra gradnja,
  • nova delovna mesta,
  • možnosti za pospeševanje razvoja turizma,
  • gospodarski razvoj regije,
  • nizki stroški obratovanja.

Razlogi proti postavitvi vetrnih elektrarn

  • nizke povprečne hitrosti vetra, nestalen veter,
  • vetrnice motijo krajinsko podobo,
  • nevarnost za ptice (zaradi možnih trkov z rotorji ter zaradi zmanjšanja njihovega življenjskega prostora),
  • vrteči se rotorji lahko povzročijo razpršitev elektromagnetnih signalov ter poslabšanje televizijskega sprejema.

Energetsko načrtovanje